Omrežni cevni radijski sprejemnik "Baltika".
Cevni radijski sprejemniki.DomačeOmrežni radijski sprejemnik "Baltika" (RZ-1) izdelujeta od leta 1950 radijska tovarna VEF VEF in obrat Gorky ZIL od leta 1950. Od februarja 1950 se je v državnem podjetju VEF v Rigi (str. 45) in kasneje v obratu Gorky, poimenovanem po Leninu, začela serijska proizvodnja namiznega superheterodinskega radijskega sprejemnika Baltika drugega razreda (P3-1). Sprejemnik s šestimi svetilkami; 6A7, 6K3, 6G2, 6P6S, 6E5S, 5TS4S, deluje v razponih: DV - 2000 ... 732 m, SV - 577 ... 187 m, KV1 - 76 ... 32,3 m, KV2 - 33,3 ... 24,8 m. Občutljivost za LW, SV - 200 µV, KV - 300 µV, od dvigalnih vtičnic 0,25 V. Selektivnost na sosednjih kanalih 26 dB. Nazivna izhodna moč ojačevalnika na zvočniku 3GDMP ni manjša od 2 W. Razpon zvočnih frekvenc, ki jih reproducira lastni zvočnik, je 100 ... 4000 Hz. Poraba električne energije iz električnega omrežja je 70 vatov. Telo je izdelano iz lesa, vezanega lesa, dimenzij 560x360x280 mm. Teža sprejemnika 15 kg. Krmilni gumbi se nahajajo na sprednji plošči; majhno levo glasnost in glavno stikalo, veliko levo tonsko stikalo, majhno desno nastavitev in stikalo velikega obsega ter omogoča vhod ULF. Zadaj so na podvozju vtičnice za anteno, ozemljitev, dodatni zvočnik, sprejemnik in omrežno napetostno stikalo. Radio Baltika je bil večkrat moderiran, znani sta vsaj dve tovrstni nadgradnji. Informacije o takšnih spremembah so na voljo na spletni strani gorovja Nikolaja Baranova. Riga. Dodatne črke in številka "РЗ-1" - morda odražajo imena razvijalca prvega (1) sprejemnega vezja L. Ratinerja in oblikovalca M. Zalevskega. GOST 5651-51 še ni bil uporabljen, vendar so bili številni parametri radia Baltika že prilagojeni temu. Decembra 1949 so v tovarni VEF izdelali poskusno serijo (~ 50 izvodov) radijskega sprejemnika Baltika (P3-1).
